Skip Navigation Linkszgodovina

​​​Zgodovina

 

​​​Prenos nedonosnih terjatev​​

DUTB je po ustanovitvi marca 2013 prevzela nedonosne terjatve od​​​ štirih bank – NLB in NKBM decembra 2013, od Abanke in Banke Celje pa oktobra oziroma decembra 2014. Skupna bruto vrednost slabih terjatev, prenesenih s štirih bank v skladu z zakonodajnimi smernicami ZUKSB, je znašala 4,9 milijarde EUR po prenosni vrednosti 1.569,5 milijona EUR. Za konsolidacijo izpostavljenosti in zagotovitev učinkovitejšega upravljanja teh sredstev je DUTB prav tako odkupila terjatve v višini 38,6 milijona EUR od Probanke in Factor banke kot nepovezanima in neodvisnima strankama po dogovorjenih tržnih vrednostih.

Transferne cene za štiri banke, ki so bile deležne ukrepov skladno z zakonskimi smernicami ZUKSV (razen Probanke in Factor banke), je določila Evropska komisija. DUTB ni bila vključena v določanje prenosnih cen, niti ni sodelovala pri določanju nedonosnih posojil ali delnic in drugih vrst terjatev, namenjenih prenosu.

Prenos sredstev iz bank, ki so bile deležne ukrepov po ZUKSB, je bil izveden po realni ekonomski vrednosti (REV), kot jo je določila Evropska komisija, in ne po pošteni vrednosti. DUTB mora skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja prevzeta sredstva izkazati po pošteni vrednosti. DUTB prav tako izkazuje vsa svoja sredstva po pošteni vrednosti za namene računovodskega poročanja. Pri sprejemanju kreditnih in naložbenih odločitev DUTB je eno najpomembnejših kvantitativnih meril prav ustrezna ocena vrednosti sredstva.

Zato je DUTB razvila notranjo metodologijo za posamično vrednotenje posameznih kategorij sredstev (posojil, nepremičnin in lastniških deležev). To je storila v prvi polovici leta 2014 na podlagi notranjih analiz sredstev ter na podlagi izkušenj in znanja svojih strokovnjakov. Notranjo metodologijo so revidirali zunanji revizorji DUTB.

DUTB je ocenila pošteno vrednost sredstev, prevzetih od NLB, NKBM, Abanke in Banke Celje v letih 2013 in 2014, ter ugotovila, da je bila poštena vrednost sredstev ob prenosu za 107,9 milijona EUR nižja od prenosnih vrednosti. Te izgube ob pripoznanju je treba skladno z računovodskimi predpisi pripoznati kot vračilo kapitala Republiki Sloveniji, ker so DUTB in štiri banke v 100-odstotni državni lasti.

PRENOSNE CENE PO BANKAH​

prenosne cene.png

OPOMBA: Medtem ko so bili prenosi z NLB, NKBM, Abanke in Banke Celje izvedeni v skladu z zakonskimi smernicami, so bili prevzemi sredstev od Probanke in Factor banke izvedeni kot tržni posli med DUTB in ustrezno posamezno banko.

Evropska unija je določila tudi oceno tržne vrednosti prenesenih sredstev skladno z zakonskimi smernicami na datum prenosa, tj. za koliko se ocenjuje, da bi banke lahko prodale sredstva kupcu, razen DUTB. Razlika med temi ocenami tržne vrednosti in prenosne cene se dokumentirajo v sklepih EU glede državne pomoči v zvezi s temi štirimi bankami, znašajo pa 623 milijonov EUR.

 

PREVZETA SREDSTVA PO ŠTEVILU DOLŽNIKOV, NEPREMIČNIN, DRUŽB IN NJIHOVI VREDNOSTI

 

 ​ ​​​​​​​tabela2.png

 ​​​

Kapitalska struktura DUTB​​

Republika Slovenija je v letu 2013 vplačala osnovni kapital v višini 203.625.000 EUR v treh tranšah. Večina kapitala je bila vplačana z državnimi obveznicami (RS68 in RS38).

DUTB je prevzem nedonosnih terjatev od štirih bank financirala s štirimi izdajami obveznic v skupni nominalni vrednosti 1.563,2 milijona EUR. 

ZNAČILNOSTI IZDANIH OBVEZNIC

​ObveznicaVrednost
(v mio EUR)
Kuponska obrestna meraIzdanaDospetje glavniceDospetje kupona
DUT01​​505,83,75 %december 2013december 2015letno (december)
DUT02505,84,50 %december 2013december 2016letno (december)
DUT03424,61,50 %oktober 2014december 2017polletno (junij in december)
DUT04127,01,37 %december 2014december 2017polletno (junij in december)

OPOMBA: Ker nekatere obveznice niso bile »prodane« (zamenjane) po svoji nominalni vrednosti, je efektivna obrestna mera nekoliko višja. Natančneje je bila efektivna obrestna mera obveznice DUT03 1,57 %, medtem ko je bila efektivna obrestna mera obveznice DUT04 1,38 %.

DUTB jamči za poplačilo obveznic z vsem svojim premoženjem. Za obveznice brezpogojno in nepreklicno jamči tudi Republika Slovenija. DUTB plačuje letno nadomestilo vladi v višini 1,25 % vrednosti izdaje (tj. 19,3 milijona EUR v letu 2015). Vse štiri izdaje obveznic so sprejete kot zavarovanje v Evrosistemu, tako da jih lahko banke, imetnice obveznic, uporabijo za pridobivanje likvidnosti pod ugodnimi pogoji.

 

Dejanski (fizični) prevzem nedonosnih terjatev od bank​

Ločiti je treba med pravnim prenosom in dejanskim fizičnim prenosom nedonosnih terjatev. V skladu z ZUKSB je bil pravni prenos izveden s podpisom pogodbe o prenosu sredstev in plačilom za ta sredstva v obliki obveznic DUTB. DUTB je prevzeta sredstva zakonito pripoznala v svojih računovodskih izkazih po prenosnih vrednostih, medtem ko je DUTB dejanski fizični prenos terjatev izvedla postopno s fizičnim prejemom posojila in druge dokumentacije. Skratka, dokumentacija, ki jo je DUTB prevzela od štirih bank, je obsegala 3.000 map s skoraj 1,2 milijona stranmi dokumentacije.

 

PRAVNI IN FIZIČNI PRENOSI NEDONOSNIH SREDSTEV

3.png

OPOMBA: Označevalci v prikazu predstavljajo datume pravnih prenosov sredstev z bank, vodoravne črte​​ pa prikazujejo trajanje fizičnih prenosov. Dva dodatna označevalca za NKBM predstavljata pravne prenose nepremičnin.

Državna pomoč​​​

Nedonosna sredstva so bila s štirih bank prenesena na DUTB po realni ekonomski vrednosti, kot jo je določila Evropska komisija. Pri določitvi prenosnih cen sredstev so Evropska komisija in njeni svetovalci ocenili tudi takratno tržno vrednost omenjenih sredstev. Tržna vrednost sredstev je bila bistveno nižja od prenosne vrednosti oziroma REV, razlika med obema pa predstavlja državno pomoč, ki jo je zagotovila DUTB.

ODOBRENA DRŽAVNA POMOČ

Banka (vrednosti v mio EUR)​Realna ekonomska vrednostOcenjena tržna vrednostDržavna pomoč
NLB1711580131
NKBM1422227195
Abanka1452218234
Banka Celje11276463
Skupaj1.7121.089623

VIR: 1 Ministrstvo za finance, 2EC SA.38522.

Skladno s tem je Republika Slovenija zagotovila 623 milijonov EUR državne pomoči bankam, pri katerih je DUTB izvajala sanacijo. Po pričakovanjih bo DUTB povečala vrednost svojih sredstev, da bi pokrila celotni znesek državne pomoči in svoje stroške upravljanja in financiranja ter da bi dosegla pozitiven donos na lastni kapital.

Brez prenosa sredstev na DUTB dokapitalizacija bank ne bi bila mogoča. Dokapitalizacija je bila pomemben korak k ponovni vzpostavitvi kredibilnosti slovenskega bančnega sektorja doma in tudi v tujini. Mednarodni trgi so se na to odzvali pozitivno, in sicer v obliki pomembnega znižanja obrestnih mer za slovenski dolg.

Pripojitev Factor banke in Probanke k DUTB

Kot lastnica vseh treh subjektov, vključenih v postopek pripojitve, je Vlada Republike Slovenije novembra 2015 sprejela sklep, s katerim je podprla pripojitev Factor banke in Probanke k DUTB. Uradno je vlada v vlogi generalne skupščine DUTB 15. januarja 2016 sprejela sklep, v katerem je določila, da bo izveden poenostavljen postopek pripojitve, kar pomeni, da določeni uradni koraki ne bodo potrebni in bo s tem postopek pospešen.

V okviru priprav je bil družbi DUTB omogočen vpogled v portfelje posojil obeh bank ter tudi v podatke o zaposlenih, sodnih postopkih v teku itd. Da bi DUTB ocenila ekonomske posledice pripojitve, je naročila finančni skrbni pregled obeh bank.

Operativne priprave na pripojitev trajajo od decembra 2015, na začetku januarja 2016 pa so bili oblikovani trije timi, ki pokrivajo področja odnosov med delodajalci in delojemalci, analiz postopkov upravljanja in odločanja ter pregled sredstev obeh bank, kar zagotavlja usklajen računovodski sistem in uskladitev informacijskih procesov.

Na podlagi sklepa, ki ga je vlada sprejela v vlogi generalne skupščine DUTB 18. februarja 2016, je bila pripojitev Factor banke in Probanke k DUTB v sodni register vpisana naslednji dan, s čimer je bil kot presečni datum določen 1. januar 2016.

Spremembe ZUKSB

Pri doseganju svojih strateških ciljev se je DUTB soočala z omejitvami in nedoslednostmi, ki so izhajale tudi iz druge zakonodaje, zlasti s področja zakonov o nesolventnosti in zakonov, ki omejujejo prejemke v družbah v državni lasti. Ministrstvo za finance je spremembe ZUKSB začelo pripravljati v letu 2014. DUTB je imela aktivno vlogo pri pripravi številnih predlogov sprememb ZUKSB v letu 2015, ki so obravnavali najbolj pereče ovire pri uresničevanju poslanstva in strateških ciljev DUTB.

18. decembra 2015 je državni zbor sprejel spremembe in dopolnitve ZUKSB, ki so začele veljati 27. januarja 2016.

Ključne spremembe in novosti, uvedene z novim ZUKSB-A, so, da zakon:

  • Republiki Sloveniji kot lastniku daje večja pooblastila glede upravljanja in nadzora nad poslovanjem DUTB;
  • uvaja nov način imenovanja in razreševanja neizvršnih in izvršnih direktorjev;
  • omejuje vlogo neizvršnih direktorjev pri upravljanju poslov DUTB na nadzorno vlogo, kot jo imajo člani nadzornih svetov;
  • razširja vlogo DUTB pri prestrukturiranju dolžnikov;
  • zagotavlja nova orodja za DUTB pri prestrukturiranju dolžnikov;
  • prinaša omejitve za DUTB pri upravljanju kapitala družb, ki jih je vlada določila kot strateške naložbe;
  • prinaša dodatne omejitve in kontrolne mehanizme glede upravljanja premoženja DUTB (npr. omejitve za prodajo sredstev subjektom, povezanim z dolžniki);
  • določa, da konsolidacija družb, v katerih je DUTB pridobila večinski lastniški delež v okviru prestrukturiranja, ni potrebna;
  • odpravlja določene nepotrebne in odvečne določbe ter predhodno veljaven zakon, npr. ustanovitev sklada za stabilnost bank;
  • omogoča pripojitev bank, ki so v postopkih likvidacije; in
  • podaljšuje življenjsko dobo DUTB do konca leta 2022.

V skladu z novim ZUKSB-A je vlada marca 2016 spremenila uredbo, smernice in statut ter jih uskladila z ZUKSB-A.